Slovenska klimatologinja: "Teh pojavov ne moremo več obravnavati kot redke ekstremne nesreče"

Dolga in vse bolj vroča poletja, ki jih zaznamujejo dolgotrajni in ekstremni vročinski valovi, so ob izrazitem pomanjkanju padavin in vse pogostejših obdobjih izjemne suše postala skorajda stalnica na stari celini.

Temperature se v številnih delih Evrope iz leta v leto vzpenjajo, medtem ko dolga obdobja brez dežja povzročajo izsuševanje tal, zmanjšujejo zaloge vode ter povečujejo nevarnost obsežnih požarov v naravi.

Letošnje poletje, ki velja za enega najbolj vročih v zgodovini, je povečalo nevarnost požarov. V številnih evropskih državah se gasilci te dni bojujejo z ognjenimi zublji, ki se zaradi visokih temperatur in izjemno sušnih razmer hitro širijo. O požarih med drugimi poročajo iz Francije, Nemčije, Belgije in Grčije. Zahtevne razmere vladajo tudi v sosednji Hrvaški, kjer se gasilci borijo z več požari na različnih območjih države.

Nič več ekstremne nesreče

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je za N1 opozorila, da so suše in požari v Sredozemlju zaradi podnebnih sprememb, višjih temperatur in sprememb rabe tal, predvsem pa zmanjševanja obdelanih površin, vse pogostejši.

Kot je poudarila, se je verjetnost vročinskih valov v zadnjih letih povečala za okoli 2.000 odstotkov, verjetnost trenutnih suš pa za približno 20 do 50 odstotkov. "Zato teh pojavov ne moremo več obravnavati kot redke ekstremne nesreče," je pojasnila.

Strokovnjakinja je poudarila, da morajo odločevalci priznati resnost problema in izvesti temeljite analize ter opredeliti prioritete, predvsem na področju kmetijstva, graditi vodna zajetja in sisteme za obogatitev podtalnice ter uvesti ciljno namakanje, pri čemer namakanje ni izvedljivo za vse rabe.

Kajfež Bogataj je izpostavila potrebo po usklajenem strateškem pristopu – določanju prioritet (pitna voda najprej), pravični razporeditvi vodnih dovoljenj in sodelovanju med kmetijstvom, energetiko, turizmom in vodovodi, saj pomanjkanje vode ne vpliva le na kmetijstvo, temveč tudi na proizvodnjo hidroelektrarn, zaustavitve jedrskih virov in izgube v turizmu.

Ekstremne vremenske razmere že zarezale v družbo

Ekstremne vremenske razmere so sicer že močno zarezale v številne pore družbe in gospodarstva, njihove posledice pa postajajo vse bolj oprijemljive. Zaradi izjemnih hidroloških in meteoroloških razmer na reki Savi je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) v začetku avgusta znižala moč reaktorja.

Še posebej zaostrene so razmere v kmetijstvu, kjer dolgotrajna suša in visoke temperature že povzročajo veliko škodo. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je v zadnjih dneh opozoril, da pri žitih pričakujejo do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi pa bi lahko bil ta ponekod celo 90-odstoten. Na nekaterih travnikih zaradi suše odkosov sploh ni, občutna škoda pa nastaja tudi v trajnih nasadih.

Posledice ekstremnega vremena se ne ustavljajo le pri poljedelstvu. S težavami se spopadajo tudi ribogojnice, medtem ko bi lahko visoke temperature in suša v gozdovih še pospešile širjenje podlubnikov ter povzročile obsežno škodo. Vse to se bo po pričakovanjih odrazilo tudi širše. Vročina in suša bosta vplivali tudi na cene hrane.

Dolgotrajna vročina in suša tako posegata v energetiko, kmetijstvo, preskrbo s hrano in gospodarstvo. Izjemna vročina bi lahko letos gospodarstva Evropske unije (EU) stala okoli 180 milijard evrov, kar je približno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), je poročal Forbes Slovenija.